Carski rez

Kaj je carski rez?

Carski rez je po definiciji “porod ploda skozi rez v trebušni steni in inzcizijo v steni maternice. Indikacije za dokončanje poroda s carskim rezom so različne, v glavnem pa se delijo na tiste s strani ploda, matere ali tiste, ki so v interesu obeh”.

Pri carskem rezu je potrebno razlikovati med načrtovanim in nenačrtovanim posegom.

Zdravniki govorijo o načrtovanem (primarnem) carskem rezu, če se odločitev za operacijo sprejme pred začetkom poroda, to pomeni med nosečnostjo, pred začetkom popadkov ali odtekanjem vode (plodovnice, amnijske tekočine). Razlogi za to so na primer dvojčki/trojčki, neugodni položaj posteljice ali otroka, stanje po carskem rezu. Načrtovana oblika carskega reza je tudi, če se mati odloči za to porodno obliko brez zdravstvenega razloga. V Sloveniji se carski rezi na željo ne izvajajo.

Nenačtrovani (sekundarni, urgentni, nujni) carski rezi so večinoma posledica izrednih razmer med porodom, na primer zato, ker otroku grozi pomanjkanje kisika ali se pojavijo zapleti z materjo. To so urgentna stanja, pri katerih se je potrebno nemudoma odpraviti v operacijsko sobo.

Kaj se zgodi pri carskem rezu?

Pred posegom zdravnik predpiše antibiotično zaščito, ki jo mama dobi preko infuzije v žilo. Včasih naročijo še zdravila proti slabosti ali druge infuzije. Da je sečni mehur med operacijo prazen, se vstavi urinski kateter, ki ostane vstavljen še pribl. 24 ur po operaciji. Vse te priprave služijo preprečevanju zapletov med samim posegom.

Ko vam nastavijo anestezijo, vas poležejo na operacijsko mizo, kjer vam umijejo operativno polje (trebuh). Ginekolog najprej prereže vse sloje (koža, podkožje …), da pride do maternice. Nato prereže maternico, tako da se pojavi amniotska vreča (plodovi ovoji, v katerih je otrok in plodovnica). Danes odpiranje pogosto ne poteka več izključno s nožem, ampak tudi s potiskanjem in raztezanjem – to naj bi bilo bolje za celjenje rane.

Ginekolog z eno roko nežno dvigne otroka skozi majhno odprtino. Z drugo roko hkrati pritiska na zgornji del maternice, tako da se otrok popolnoma dvigne iz maternice in ga nato preda babici.

Danes se rez opravi v bližini linije sramnih dlak. Tako lahko brazgotino pozneje prikrijemo s spodnjicami ali kopalkami.

Po carskem rezu dobi mamica infuzijo z oksitocinom. To zagotavlja, da se posteljica zrahlja in jo porodničar lahko kasneje odstrani. Vse plasti se nato zašije s samorazpustnimi šivi. Naknadno šivanje trebušne rane dejansko traja dlje kot sam porod.

Običajno nosečnica med carskim rezom prejme periduralno anestezijo, tako da lahko spremlja porod. Splošna anestezija se daje le v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje nosečnice in/ali novorojenčka.

Polovica carskih rezov ni načrtovana. Najpogostejši razlog za nujini carski rez je stiska pri otroku, ki se kaže s preglobokim padcem plodovega srčnega utripa in le-ta traja predolgo. S tem otroku grozi pomanjkanje kisika, kar ogroža njegovo življenje. Zato med porodom spremljamo plodov srčni utrip, najpogosteje s kardiotokografom (CTG).

Kakšna tveganja ima carski rez?

V prvih dneh in tednih po carskem rezu je bolečina pogosto bolj moteča kot po vaginalnem porodu. Zaradi brazgotine je lahko dolgotrajna in neprijetna. Zato so zdravila proti bolečinam po carskem rezu potrebna pogosteje in v večjih odmerkih.
V primerjavi z vaginalnim porodom je pri carskem rezu večje tveganje za maternalno umrljivost, za nujno odstranitev maternice pri sami operaciji kakor tudi za pojav krvnega strdka v žilah. Med operacijo se lahko poškoduje črevesje, sečevod ali sečni mehurj. Otroci, rojeni z načrtovanim carskim rezom, imajo nasplošno večje težave s prilagajanjem na izvenamternično življenje, kar se kaže kot težave z dihanjem.
Zato ni priporočljivo carskega reza izvajati pred 39. tednom nosečnosti – razen če sta otrok in/ali mati v nevarnosti.

Carski rez tudi ne prepreči urinske inkontinence, materničnega ali vaginalnega znižanja, saj je že sama nosečnost velik napor za medenično dno.

Nosečnost po carskem rezu?

Nosečnice, ki so že imele enkraten carski rez, se morajo pred porodom natančno posvetovati s svojim ginekologom. Razlog za to je brazgotina v maternični steni, ki tvori šibko točko in se lahko tako med nosečnostjo kot med porodom prekomerno raztegne in celo raztrga, kar pomeni smrtno nevaren zaplet.

Na to nevarnost močno vplivajo različni dejavniki, kot so predhodno celjenje ran, kirurška tehnika ali časovni interval med zadnjim carskim rezom. Možnost zapletov narašča tudi s številom predhodnih operacij. Takšni zapleti se lahko pojavijo nenadoma. Takrat je potrebno porod, če se ženska odloči za vaginalni porod po carskem rezu (VBAC) in ni razlogov proti, opraviti v bolnišnici, kjer je porodnica stalno nadzorovana.

Mnoge razpoke največkrat ostanejo neopažene in nimajo posledic. Tako da velika večina nosečnosti in porodov po predhodnem carskem rezu poteka brez komplikacij.

Pri ženskah z brazgotino na maternici obstaja tudi možnost vraščene posteljice v steno maternice ali predležeče posteljice, kar poveča tveganje za krvavitev v nosečnosti
in ob porodu.

Z zanositvijo počakajte najmanj 1 leto po carskem rezu.